Kje se v resnici pojavi največji problem, ko zaposlujemo? Verjamem, da boste presenečeni. Zavestna in podzavestna agresija. Pogovarjal sem se z vsemi nivoji podjetnikov in povsod pridemo do istega. Ločevalna oz. podzavestno agresivna (termin iz bioenergije) naravnanost določa večino naših odnosov. Iz nje ali v odsotnosti le-te sprejemamo strategije, vizije in vodimo. V resnici še vedno živimo v svetu, kjer smo (v večini) rasno diskriminacijo in spolno diskriminacijo odpravili šele v prejšnjem stoletju. To je na institucionalni ravni. Podzavestna raven se je vse do sedaj spreminjala bistveno počasneje. Ti zapisi o ločenosti, iz katerih nato izvira imperativ omejenosti virov in tekmovalnosti, določa tudi naše zaposlovalne vzorce. Če pa želimo kompetentnega človeka za delovno mesto, potem moramo preseči te impulze, ki jih imamo v podzavesti. Le-ti dejansko kreirajo, koga želimo na določenem delovnem mestu in ga tudi izberemo (zavestno in podazavestno).
Resnično izbrati tim ljudi okoli sebe, kjer lahko vsak zase ostaja “postavljen” kot individuum in hkrati zasledujejo isto vizijo, ni šala. Zato je potrebno na zavestnem nivoju jasnost v smislu 4 točk, ki so bile omenjene v prejšnjem blogu (Dobri temelji za novo delovno mesto). Da pa se te točke lahko nemoteno torej brez motilcev izvajajo, pa je potrebno uvideti, kaj podzavest človeka (vodstvenega kolektiva), ki zaposluje »vibrira«. Mogoče se tole vse sliši zelo »new-agevsko«. Prav, pa naj se. Gre predvsem zato, da uporabimo stara znanja, ki so jih predbiblični ljudje vedeli. In po katerih so skupnosti nekoč izbirale svoje vodje.
Če znamo upoštevati sodoben pristop metodološkega izbora, ki ga uporabljamo mi (tehnična, psihosocialna profilacija in uvajalni načrt) s prepoznavanjem prave namere izbora kandidata/ke, potem lahko ustvarimo ne le delovno mesto, temveč »zaposlovalno postajo«, ki omogoča odlično delo. Predvsem pa omogoča drugačne odnose, ki ustvarjajo drugačno klimo/zavest/biopolje/impulz. S tem pa ne le v “sanjah” ampak čisto zares ustvarjamo novo resničnost.