Zakaj se pogovarjati o dedovanju?

Tokrat se bomo dotaknili delikatne teme, o kateri se večina pogovarja z grenkim priokusom. Tematike dedovanja se pogosto izogibamo in redkokdaj pride na plano. Res je, da ni ravno tema, o kateri bi se z pogosto ali z navdušenjem pogovarjali, pa vendar prinaša veliko jasnosti. S pogovorom in predvidevanjem, kaj bo sledilo v prihodnosti, že v kali zatremo potencialne prepire, ki bi morebiti lahko nastali.

Ste se kdaj vprašali zakaj se nekateri okoli te tematike veliko prepirajo? Odgovor se ponovno skriva v JASNOSTI. Ker se o tem niso nikoli pogovarjali in so to tematiko tiščali v sebi do dneva, ko se bo potrebno okoli tega dogovoriti. V kolikor boste dedovanje prepustili naključju, brez kakršnih koli dogovorov, bo potrebno istočasno reševati bolečino ob izgubi svojca in celoten dogovor o dedovanju. V ranljivem stanju kot je to, se hitro zanetijo prepiri. To dodatno oteži celotno situacijo, saj so naša presoja in čustva takrat bolj občutljiva.

Kaj dedovanje sploh je?

Dedovanje je postopek, kjer se po smrti ocenjuje in deli premoženje zapustnika. Poznamo dve vrsti postopka in sicer:

• Zakonsko dedovanje in
• oporočno dedovanje.

Razlikujeta se v načinu uveljavljana pravic iz tega naslova. V primeru zakonskega dedovanja, ta poteka v skladu z Zakonom o dedovanju (ZD). Na tej podlagi se dediči delijo na dedne rede kot so upravičeni. V prvi dedni red (torej prva linija) spadajo potomci in zakonec zapustnika. V kolikor zapustnik ni imel potomcev ali žene oziroma so ti že preminuli, nato deduje drugi dedni red in tako naprej. Vendar kljub vsemu imajo dediči bližnjega reda prednost pred dediči bolj oddaljenega. Seveda je vse stvar dogovora.

Medtem, ko oporočno dedovanje pomeni, da oporočitelj upravlja in razpolaga s svojim premoženjem na način kot on želi. Oporoka se sklepa v času življenja zapustnika. V kolikor želi lahko svoje celotno premoženje zapusti tudi samo enemu dediču. V tem primeru ostalim dedičem pripada le t.i. nujni delež.

Kdo je nujni dedič?

• Potomci pokojnika ali njegovi posvojenci,
• Zakonec pokojnika ali
• Njegovi starši.

Nujni dedič ima pravico do dediščine, saj je do nje zakonsko upravičen. Velja tudi v primeru, da mu dediščina na podlagi sklenjene oporoke, ne pripada. Nujni delež premoženja je zmanjšan delež, dediču pripada, kljub temu, da je bilo premoženje po zapustnikovi volji podarjeno drugemu upravičencu.

Vsi se zavedamo problematike, ki po navadi nastane ker zadeve niso dorečene. Če pogledamo še z drugega zornega kota – bi verjetno v določeno stvar, recimo nepremičnino, vlagali denar in svoj čas, v kolikor bi bili prepričani, da bo čez nekaj let vaša, kajne?

Torej ima dogovor tudi posredni vpliv na naše dojemanje premoženja. V kolikor se nekdo zaveda, da bo nekoč neko premoženje njegovo bo imel večjo željo in voljo v njo vlagati in skrbeti zanjo, kot v primeru, da nimate jasnosti in se zavedate, da ko bo prišel dan dogovora. Kar je še en odgovor na zakaj se je potrebno o dedovanju pogovarjati.

Kam zapisati dogovore?

Dogovori se lahko zapišejo v obliki družinske ustave, kjer se lahko naredi celoten načrt dedovanja (kdo bo dedoval, pod katerimi pogoji in ali so kakšne dodatne omejitve). Ker je ustava sama po sebi ne zavezujoč dokument, velja kot pravna podlaga za ostale zavezujoče dokumente (npr. oporoka, darilna obljuba…), saj ste jo sprejeli na podlagi konsenza vseh družinskih članov.

Kot lahko vidimo ima v naprej dogovorjeno dedovanje precejšno vrednost tako materialno kot tudi čustveno. V drugem delu članka, ki sledi, si boste lahko prebrali kaj storiti tedaj, ko je v igri dedovanja tudi družinsko podjetje.

Pri doseganju konsenza in želji po jasnem dogovoru, predvsem kjer je vpleteno tudi premoženje podjetja predlagamo, da nas pokličete za informativni sestanek.