Ali imate vizijo za svoje življenje? Imate vizijo za daljše obdobje, ki je pred vami?
Če vas vprašam, kdo in kakšni želite biti čez npr. eno leto od sedaj? Imate jasnost? Ali se lahko vidite? Ali lahko občutite, kako je biti v tej (bodoči) obliki in koži sedaj?
Pri postavljanju OSEBNE VIZIJE je tako zelo pomembno, da sliko svoje prihodnosti lahko vidimo jasno, predvsem pa, da želeno stanje lahko občutimo. Tako, kot da je že realizirano v tem trenutku v katerem vizijo pišemo. Če tega nismo sposobni, potem vizije ne bomo mogli uresničiti.
Če jo lahko občutimo, smo na dobri poti. Ampak, tudi tukaj obstaja past, na katero vas bo redkokdo opozoril. Ko že imamo občutek stanja realizirane vizije, se je potrebno vprašati, “kakšen je ta občutek”? Kakšna je kvaliteta tega občutka? Ali ga lahko ocenimo, kot občutek miru, ravnotežja, “umirjenega veselja”, “uravnoteženega pričakovanja”, ali pa je to bolj občutek evforije, vzhičenosti, močnega pričakovanja, neučakanosti,...? Lahko vidite (no, bolje rečeno, občutite) razliko? Se vam že svita, kam vas napeljujem?
Pri oblikovanju svojih življenjskih vizij, vidite, kako ključno je, da vadimo in opazujemo svoje uravnotežene občutke. Kaj so in kdaj jih čutimo? Kako najdemo povezavo s svojo globoko zavestjo, modrostjo (ki je vedno mirna in jasna) in kreiramo iz tam? Tam je vir uravnoteženega ustvarjanja. In šele tam lahko zaznamo vizijo za nas osebno, ki je “resnična za nas”. Od tam lahko postavljamo zares prizemljene cilje.
Naj bo raziskovanje in delo na sebi prijeten proces. In naj se vam skozi njega nikakor ne mudi. Ko se vam mudi, potem niste več v ravnovesju.